Gloria Viseras
Moje ime je Gloria Viseras. Stara sem 51 let in sem mati treh otrok. Bila sem državna prvakinja v gimnastiki in ena od devetih športnic, ki so zastopale Španijo na olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980. Nažalost sem bila tudi žrtev spolne zlorabe v športu v starosti od 12 do 15 let.
Tega nisem bila sposobna razkriti zelo dolgo, vse dokler nisem 30 let kasneje srečala nekdanje sotekmovalke. Ko sem spregovorila o zlorabi sem začela prebolevati to težko izkušnjo, mojemu življenju pa je to tudi dalo novo perspektivo. Govoriti o zlorabi mi je tudi omogočilo, da sem si odpustila, da nisem bila že prej zmožna spregovoriti, hkrati pa sem tudi spoznala, da nisem bila jaz tega kriva.
Danes pomagam drugim najti pomoč, ki jo potrebujejo, da si opomorejo od posledic spolne zlorabe v športu in propagiram zdrav in varen šport.
Karen Leach
Sem Karen Leach. Ko sem bila v starosti od 10 do 17 let sem tekmovala na državnem in mednarodnem nivoju. Moje sanje so bile plavati za Irsko na olimpijskih igrah. Imela sem rada plavanje, rada sem imela svoj šport, in v tistih letih zame ni bilo nič bolj pomembnega od plavanja. Moje sanje so imele zelo visoko ceno.
Moj irski olimpijski trener me je zlorabil mentalno, fizično, čustveno in spolno. Uničil mi je otroštvo in še mnogo let pozneje, je bilo moje življenje pekel na zemlji, zaradi globoke bolečine, ki sem jo nosila v sebi. Kar se je zgodilo v plavanju na Irskem, se ne sme nikoli več zgoditi – vsi morajo poznati resnico in zaščititi otroke v športu.
Vem, kako je biti v zelo temnem, žalostnem, samotnem, zastrašujočem prostoru tako prestrašen, da si ne upaš povedati nikomur.Moje sporočilo za vas je – prosim spregovorite, uporabite glas, povejte nekomu, začnite svojo pot do svobode, pridobite pomoč.
Danes sem preživela žrtev spolno zlorabo v otroštvu. Tudi vi bi lahko bili. Vaš glas, vaše življenje, vaša resnica!
(English)
Ralf Zitzmann
“It makes sense to speak about, what has happened.”
Ralf Zitzmann experienced sexual violence in his younger days. His football coach was the perpetrator. Ralf describes his story publicly in the project ‘unbreakable’. His coach silenced him with the words: “Ralf, we understand each other. Don’t we?”. Ralf describes feelings of helplessness. He didn’t know who to address about his experience. He is able to talk 30 years later about his experiences. Ralf Zitzmann feels it is important to speak out in an attempt to prevent future sexual abuse.